Tek po Škofji Loki, Domžalah, Mengšu ali Kamniku
Recimo raje hoja
Veš, da želiš teči, a vedno najdeš izgovor, zakaj to ni zate? Si tudi ti ena izmed tistih, ki samo sebe prepričuje, da ne maraš teka, ne boš zmogla, nikoli nisi tekla, si pretežka za tek, ne boš zmogla slediti drugim puncam in tako naprej?
Nič hudega. To so stavki, ki jih na začetku slišim vse prepogosto. A nikar se ne boj. Če danes lahko le hodiš, boš nekoč sposobna tudi teči. Za to poskrbim jaz.
Prvi korak je hoja
Daleč najbolj pomembno od vsega je, da pričnemo s hojo, ne tekom. Največja napaka mnogih začetnikov je, da se pri teku preveč zaženejo, po nekaj sto metrih pa obupajo, ne zmorejo več ter si ponovno rečejo, da to ni za nas. Po večkratnih poizkusih pa misel o teku za vedno pospravijo v kot.
Prav hoja je tisti ključni recept do tvojega uspeha. Hoja, nato počasen, tako imenovani mišji tek za začetek, mešanica obeh in nato pri nekaterih že zgolj tek. Vsaka izmed vas je drugačna, vsaka izmed vas ima drugačen potencial in vsaka izmed vas drugačne možnosti glede na trenutno stanje. Od vsega je najbolj pomembno to, da se osredotočamo nase in ne na druge, ki so oziroma bodo okoli vas.
Vsak pešec je hitrejši
Res je. Na začetku tečemo tako počasi, da je vsak pešec hitrejši. To je zame ključno, zate pa v začetni fazi kaj hitro težko, ko boš pri sebi opazila, da lahko tečeš dlje in dlje. Ne boš verjela, a moj največji izziv je, kako vas upočasniti.
Tako se začne in potem lahko napreduješ. Telesu je pač potrebno dati čas, da se navadi na spremembo. Tudi počasi pridemo daleč in napredujemo v hitrosti.
Teja Kralj
Teja Kralj je polna energije, predana športu. Tako me je opisala tudi Maja Bertoncelj v članku, ki je bil 7.2. obljavljen v časniku Ločanka. Težko se opišem lepše, kot me je opisala: "Zelo rada teče in zato se je lani pred poletjem tudi po prigovarjanju prijateljic odločila, da ljubezen do teka predaja naprej, da za tek skuša navdušiti čim več žensk, da jim tek postane užitek. Ustanovila je tekaško skupino."
Odziv je bil res že na začetku zelo dober. Skupina se je jeseni še povečala. Na treninge je hodilo tudi po trideset deklet. Večina jih je ostala. Treninge imamo skozi celo leto dvakrat tedensko po uro in pol. Hodimo, tečemo, delamo vaje za moč. Vse skupaj pa tako hitro mine, da se niti ne zaveš časa.
Tek s Tejo
Med tem, ko se pozimi dobivamo pri Najdihojci, pa se spomladi dobivamo v Gorajtah, sa lahko treninge izvajamo v naravi, večinoma po gozdnih poteh. Verjemi, da si v tem trenutku niti predstavljaš ne, česa vse si sposobna. Če so nekatere na začetku trdile, da niso sposobne preteči niti 100 metrov, sedaj z lahkoto pretečejo 5 do 7 kilometrov, nekatere celo 10 km oziroma opravijo tek od Gorajt do Crngroba. Nepredstavljivo.
Tek za začetnice
Prav na vse začetnice sem izredno ponosna. Ponosna že zato, da so si vzele čas zase. Ponosna sem nanje in tudi same so nase. Med seboj se spodbujajo, so pozitivne, za negativne misli pri nas ni prostora. Prav nič ni narobe, če si zadnja. To je treba vzeti kot trenutno stanje, ki se bo izboljšalo, če vztrajamo. Da nimamo časa, ni izgovor. Če si ga ne moremo vzeti tri ure na teden, se lahko vprašamo, kakšno življenje živimo.
Mnenja deklet
Dekleta so tek že vzljubile. »Nikoli ne reci nikoli drži kot pribito, saj teka nikdar nisem jemala kot šport, ki bi me zanimal, šport, za katerega bi si vzela čas. Vse se lahko kaj hitro spremeni. Zaradi zdravja, sem si rekla in zaradi kondicije, ki je nikdar nisem načrtno vzdrževala, pa se je z leti kar nekam izgubila. Potrebovala sem izkušeno trenerko. Začetnih pretečenih metrov, nato tudi kilometrov, se niti ne spomnim, saj je bilo vse skupaj tako zelo duhovito, zanimivo, preprosto, da sem se vedno znova pojavila na treningih. S hojo, tekom, smehom in pogovorom kar pozabimo, da so za nami kilometri. Čeprav se med seboj pred treningi nismo poznale, smo se neverjetno povezale. Ni zmagovalke, vse smo enake. Škofja Loka z okolico nam nudi brezskrbno raziskovanje narave in poti, za katere številne med nami še vedele nismo. Ne zmoti nas slabo vreme, niti morda kdaj slabo počutje. Vse, ki smo na treningih, vedno zmoremo do cilja. In zaradi cilja sedaj že rade tečemo,« pravi Majda Lovrenčič, Vanja Demšar pa je dodala: »Po trojnem zlomu gležnja, več operacijah, nabranih kilogramih, rehabilitacijah doma in v tujini ... sem bila vesela hoje. Dokler me ni prijateljica prepričala, da greva poskusit teči k Teji. Brez posebne vere vase nama je uspevalo še dan prej nepredstavljivo. In sedaj lažje tečem, kot hodim. Všeč mi je ekipni duh, čeprav teče vsaka v svojem tempu. Teja nas pozna, ve, kdaj nam ne gre in kdaj nas lahko potisne malce čez mejo. Vsako kritiko in opazko nam lepo predstavi in pokaže možnost izboljšave, pa tudi s pohvalami ne skopari. Med nami ni tekmovanja, obrekovanja, slabe volje, niti ni slabega vremena za nas. Kakšen dan se težje spraviš s kavča, vendar ni boljšega občutka kakšno uro kasneje, ko prideš preznojen in prijetno utrujen domov. Ko veš, da si naredil nekaj dobrega za telo, na svežem zraku, v prijetni in pozitivno naravnani družbi.«
Kdaj se lahko pridružim?
Pridružiš se nam lahko prav kadar koli ti srce poželi. Le ne odlašaj predolgo. Za več informacij pokliči 040 355 876 ali piši na teja@naturel-box.com.